Prvič sem si maskaro nanesla pri petnajstih, tik pred šolsko prireditvijo. Spomnim se, kako nerodno sem držala krtačko in se bala, da si bom z njo poškodovala oko. Seveda sem si jo, in še zlepila trepalnice za povrh. A ko sem se pogledala v ogledalo, sem kljub temu začutila tisti droben preobrat – oči so bile bolj poudarjene, pogled izrazitejši. Takrat sem razumela, zakaj mnogim ženskam maskara pomeni več kot samo ličilo.
Z leti sem preizkusila že ogromno različnih. Od klasičnih črnih, do tistih za volumen, podaljševanje, celo vodoodpornih. Ugotovila sem, da ni vsaka maskara za vsakogar. Nekatere naredijo trepalnice pretežke, druge razpadejo že po nekaj urah. Šele z izkušnjami sem našla tisto, ki mi ustreza – z rahlo ukrivljeno krtačko in formulo, ki se lepo razporedi brez grudic.
Maskara je danes moj vsakodnevni zaveznik. Včasih, ko se mi ne ljubi ličiti, je dovolj že en nanos, da izgledam bolj budna in urejena. Pomaga mi, da se počutim samozavestno, ne da bi potrebovala celoten make-up. In kar je najlepše, z malo prakse je nanos enostaven, hiter in učinkovit.
V moji torbici se vedno najde prostor za maskaro, pa če grem le na kratek sprehod ali na večerni dogodek. Je majhen detajl, ki naredi veliko razliko.
Zanimivo je tudi to, kako maskara deluje skoraj kot simbol samozavesti. Včasih, ko imam slab dan ali ko se mi zdi, da mi nič ne gre po načrtih, si vzamem nekaj minut zase in si jo nanesem z vso pozornostjo. Ta majhen obred me spomni, da si lahko vedno vzamem čas zase in si podarim občutek urejenosti, tudi če ne grem nikamor.
Maskara ni samo estetski dodatek, ampak je del osebnega izraza. Včasih si izberem rjavo za mehkejši videz, drugič bolj intenzivno črno za dramatičen učinek. Imam celo eno z bleščicami, ki jo uporabim za posebne priložnosti.
Čeprav je drobna, ima maskara veliko moč – poudari pogled, spremeni izraz obraza in doda piko na i celotni podobi.