Naše popotovanje po Koroški se je začelo kot popoln izlet. Ceste, obdane z gozdovi, mirne reke in razgledne točke so nas popolnoma očarale. Z avtom smo se peljali iz hribov proti največjemu mestu v regiji, ko se je naenkrat zaslišal čuden zvok iz motorja.
Kmalu za tem so se na armaturni plošči prižgale opozorilne lučke, avto pa je začel izgubljati moč. Ne, ne zdaj sem pomislil, medtem ko sem še z zadnjimi vzdihljaji motorja zapeljal na bližnje makadamsko parkirišče ob cesti. Ponovno sem poizkusil zagnati motor, pa je le zakašljal in utihnil. Zdaj se je idilično potovanje spremenilo v nočno moro vsakega popotnika. Bili smo sredi ničesar, s slabim signalom na mobilnem telefonu, ura pa je kazala pozno popoldne. V bližini pa nikogar bi nam lahko pomagal. Odločitev je padla. Treba bo peš do mesta, da najdemo avtomehanik Slovenj Gradec, ki nam bo pomagal.
Žreb je določil mene. Ostali so počakali pri vozilu. Pot pod noge, krepimo srce, sem razmišljal med potjo. Po nekaj kilometrih hoje sem končno zagledal mesto pred seboj. Prvega, ki sem ga srečal sem vprašal kje živi avtomehanik Slovenj Gradec. Z roko mi je pokazal na veliko rumeno hišo na drugi strani ulice. Stopil sem do delavnice, kjer sem našel starejšega možakarja, avtomehanika, ki je bil ravno pri koncu svojega delovnega dne. Kljub temu se ni obotavljal, ko sem mu razložil svojo težavo. Gremo pogledat, mogoče ni nič hujšega, je dejal, ko je dajal potrebno orodje v svoj poltovornjak. Skupaj sva se odpeljala do našega pokvarjenega avtomobila. Takoj ob prihodu je avtomehanik Slovenj Gradec dvignil pokrov motorja, nekaj minut poslušal zvoke in si nekaj zamrmral v brado.
Po nekaj urah dela je motor ponovno veselo zabrnel. Z olajšanjem sem mu stisnil roko in se mu iskreno zahvalil. Naše potovanje se je skoraj končalo kot katastrofa, a je dobrosrčni avtomehanik Slovenj Gradec naredil naše potovanje spet veselo.